Rojena je bila leta 1870 v italijanskem mestecu Chiaravalle. Starši so želeli, da bi postala učiteljica, kar je bila takrat edina možnost kariere za ženske. Maria je izbrala drugače in postala prva ženska v Italiji, ki je diplomirala iz medicine. Kot zdravnica se je specializirala na področju pediatrije in psihiatrije.

V času, ko je delala na psihiatrični kliniki, je študirala dela Itarda in Seguina, da bi lažje pomagala tamkajšnjim otrokom. Zanje je izdelovala nove materiale in zapisovala svoja opazovanja. V dveh letih so se otroci naučili marsikaj, kar se je prej zdelo nemogoče. Kasneje je Maria prevzela vodenje vrtca v revnem delu Rima (prva HIŠA OTROK), kjer je imela na voljo le materiale, ki jih je prej uporabljala za delo z duševno prizadetimi otroki. Prišlo je do vznemirljivega razvoja otrok. Montessorijeva je na podlagi svojih številnih opazovanj prišla do spoznanja, da lahko otrok razvija vse notranje potenciale le v zanj dobro pripravljenem okolju, ki mu omogoča zbranost, samostojnost, svobodno izbiro dejavnosti in red. V takem okolju so otroci, ki jih je opazovala, postali zbrani, delavni, veseli, vljudni, naučili so se pisati, brati in računati že v predšolskem obdobju, kar bilo na prehodu v 20. stoletje nedoumljivo. O delu Marie Montessori se je hitro razvedelo povsod po svetu. Obiskovalci z vsega sveta so prihajali v njene vrtce, da bi se prepričali o njenih dosežkih. Maria je začela potovati po svetu, ustanavljati nove vrtce in centre za usposabljanje vzgojiteljev, predavati in pisati. Izdala je številna dela, od teh je v slovenščini zaenkrat izšla le njena zadnja knjiga Srkajoči um.

Montessorijeva je umrla leta 1952 na Nizozemskem. V svojih zadnjih letih je prejela mnoge častne nazive in pohvale za svoje delo povsod po svetu.

Maria Montessori ni imela namena ustvarjati pedagogike niti metode ali vzgojno-izobraževalnega sistema. Želela je razumeti otroka in s svojim izrednim darom opazovanja otrok je prišla do odkritij, ki so spremenila pogled na otroka, s tem pa tudi pedagoški pristop.

(povzeto po uvodu v knjigo Srkajoči um)